V bolečino je rojena.
Zamrznjena v čas,
z elektriko obžarjena.
Z okusom tobaka v ustih,
s smetmi med zobmi,
v črnini osme noči.
Brez sledi, je rojena.
Njene mišice, iz kamna izklesane,
subtilna energija, ki
beži med žilne membrane,
sladek vonj
vibrira iz goste krvi
v organe.
Seciram,
kito za kito,
nitasta vlakna
razpadajo kot pajčevine.
Rojena je, iz praznine.
-Eliza